Moja zgodba

VEČ ...|18. 8. 2024
Monografija Kazen naj obsojenca prevzgoji

V tokratni oddaji smo predstavili monografijo z naslovom KAZEN NAJ OBSOJENCA PREVZGOJI in s podnaslovom Kazenske ustanove v Ljubljani in okolici, 1945–1954. Avtorici dr. Jelka Piškurić in dr. Mateja Čoh Kladnik sta s pomočjo arhivskega gradiva in spominske literature uredili znanstveno monografijo, ki celovito obravnava kazenske ustanove, delovišča in taborišča takratnih komunističnih oblasti. Namen dela je bolje razjasniti delovanje povojnega političnega represivnega aparata, ki je neizpodbitno kršil temeljne človekove pravice in svoboščine takratnih državljanov. 

Monografija Kazen naj obsojenca prevzgoji

V tokratni oddaji smo predstavili monografijo z naslovom KAZEN NAJ OBSOJENCA PREVZGOJI in s podnaslovom Kazenske ustanove v Ljubljani in okolici, 1945–1954. Avtorici dr. Jelka Piškurić in dr. Mateja Čoh Kladnik sta s pomočjo arhivskega gradiva in spominske literature uredili znanstveno monografijo, ki celovito obravnava kazenske ustanove, delovišča in taborišča takratnih komunističnih oblasti. Namen dela je bolje razjasniti delovanje povojnega političnega represivnega aparata, ki je neizpodbitno kršil temeljne človekove pravice in svoboščine takratnih državljanov. 

spominpolitikaJelka PiškurićMateja Čoh KladnikKazen naj obsojenca prevzgojiKazenske ustanove v Ljubljani in okoliciŠtudijski center za narodno spravo

Moja zgodba

Monografija Kazen naj obsojenca prevzgoji

V tokratni oddaji smo predstavili monografijo z naslovom KAZEN NAJ OBSOJENCA PREVZGOJI in s podnaslovom Kazenske ustanove v Ljubljani in okolici, 1945–1954. Avtorici dr. Jelka Piškurić in dr. Mateja Čoh Kladnik sta s pomočjo arhivskega gradiva in spominske literature uredili znanstveno monografijo, ki celovito obravnava kazenske ustanove, delovišča in taborišča takratnih komunističnih oblasti. Namen dela je bolje razjasniti delovanje povojnega političnega represivnega aparata, ki je neizpodbitno kršil temeljne človekove pravice in svoboščine takratnih državljanov. 

VEČ ...|18. 8. 2024
Monografija Kazen naj obsojenca prevzgoji

V tokratni oddaji smo predstavili monografijo z naslovom KAZEN NAJ OBSOJENCA PREVZGOJI in s podnaslovom Kazenske ustanove v Ljubljani in okolici, 1945–1954. Avtorici dr. Jelka Piškurić in dr. Mateja Čoh Kladnik sta s pomočjo arhivskega gradiva in spominske literature uredili znanstveno monografijo, ki celovito obravnava kazenske ustanove, delovišča in taborišča takratnih komunističnih oblasti. Namen dela je bolje razjasniti delovanje povojnega političnega represivnega aparata, ki je neizpodbitno kršil temeljne človekove pravice in svoboščine takratnih državljanov. 

Jože Bartolj

spominpolitikaJelka PiškurićMateja Čoh KladnikKazen naj obsojenca prevzgojiKazenske ustanove v Ljubljani in okoliciŠtudijski center za narodno spravo

Moja zgodba

VEČ ...|14. 5. 2023
V senci Beethovnove 3 - Monografija ŠCNS

V oddaji Moja zgodba ste lahko poslušali posnetek pogovora ob predstavitvi monografije V senci Beethovnove 3, ki so jo pripravili na Študijskem centru za narodno spravo. O celicah UDBE, ki so bile po drugi svetovni vojni del mreže skrivnih zaporov je sicer malo znanega, njihovo odkritje, zgodovino in nedavno prenovo pa nam bodo predstavile Mateja Čoh Kladnik, Jelka Piškurić in Marta Keršič.

V senci Beethovnove 3 - Monografija ŠCNS

V oddaji Moja zgodba ste lahko poslušali posnetek pogovora ob predstavitvi monografije V senci Beethovnove 3, ki so jo pripravili na Študijskem centru za narodno spravo. O celicah UDBE, ki so bile po drugi svetovni vojni del mreže skrivnih zaporov je sicer malo znanega, njihovo odkritje, zgodovino in nedavno prenovo pa nam bodo predstavile Mateja Čoh Kladnik, Jelka Piškurić in Marta Keršič.

spominpolitikacelice UDBEBeethovnova 3V senci Beethovnove 3Študijski center za narodno spravoMateja Čoh KladnikJelka PiškurićMarta KeršičTomaž Ivešić

Moja zgodba

V senci Beethovnove 3 - Monografija ŠCNS

V oddaji Moja zgodba ste lahko poslušali posnetek pogovora ob predstavitvi monografije V senci Beethovnove 3, ki so jo pripravili na Študijskem centru za narodno spravo. O celicah UDBE, ki so bile po drugi svetovni vojni del mreže skrivnih zaporov je sicer malo znanega, njihovo odkritje, zgodovino in nedavno prenovo pa nam bodo predstavile Mateja Čoh Kladnik, Jelka Piškurić in Marta Keršič.

VEČ ...|14. 5. 2023
V senci Beethovnove 3 - Monografija ŠCNS

V oddaji Moja zgodba ste lahko poslušali posnetek pogovora ob predstavitvi monografije V senci Beethovnove 3, ki so jo pripravili na Študijskem centru za narodno spravo. O celicah UDBE, ki so bile po drugi svetovni vojni del mreže skrivnih zaporov je sicer malo znanega, njihovo odkritje, zgodovino in nedavno prenovo pa nam bodo predstavile Mateja Čoh Kladnik, Jelka Piškurić in Marta Keršič.

Jože Bartolj

spominpolitikacelice UDBEBeethovnova 3V senci Beethovnove 3Študijski center za narodno spravoMateja Čoh KladnikJelka PiškurićMarta KeršičTomaž Ivešić

Priporočamo
|
Aktualno

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|12. 5. 2025
Z dr. Alešem Mavrom o novem papežu, njegovem predhodniku ter aktualnih izzivih po svetu in doma

V oddaji Spoznanje več, predsodek manj je odmevala predvsem izvolitev novega papeža. Kakšni izzivi čakajo Leona XIV. in vesoljno Cerkev, smo vprašali latinista, teologa in zgodovinarja doktorja Aleša Mavra. Z njim smo se ozrli tudi na pontifikat pokojnega svetega očeta Frančiška. Prav tako smo se dotaknili 80. obletnice konca druge svetovne vojne ter v tej luči pokomentirali zaskrbljujoče razmere v več državah. Ni šlo niti brez bližnjega dneva spomina na žrtve komunizma v Sloveniji in aktualnega domačega dogajanja.

Z dr. Alešem Mavrom o novem papežu, njegovem predhodniku ter aktualnih izzivih po svetu in doma

V oddaji Spoznanje več, predsodek manj je odmevala predvsem izvolitev novega papeža. Kakšni izzivi čakajo Leona XIV. in vesoljno Cerkev, smo vprašali latinista, teologa in zgodovinarja doktorja Aleša Mavra. Z njim smo se ozrli tudi na pontifikat pokojnega svetega očeta Frančiška. Prav tako smo se dotaknili 80. obletnice konca druge svetovne vojne ter v tej luči pokomentirali zaskrbljujoče razmere v več državah. Ni šlo niti brez bližnjega dneva spomina na žrtve komunizma v Sloveniji in aktualnega domačega dogajanja.

Helena Križnik

politika

Komentar tedna

VEČ ...|9. 5. 2025
Dr. Janez Juhant - Konec vojne ne pa zatiranja

Skrajni čas je, da demokratična Slovenija, naslednica totalitarne države, opravi državniško dolžnost in rehabilitira nedolžne žrtve tega nasilja, kot je večina Evrope rehabilitirala žrtve fašizma, komunizma in nacizma. Dostojno je treba pokopati mrtve, označiti krivce in uresničiti demokratične standarde, ki so pogoj za spravo, kot so naša društva zapisala v Izjavi 1945 z naslovom »Edinost sreča sprava, k nam naj nazaj se vrnejo«. 

Dr. Janez Juhant - Konec vojne ne pa zatiranja

Skrajni čas je, da demokratična Slovenija, naslednica totalitarne države, opravi državniško dolžnost in rehabilitira nedolžne žrtve tega nasilja, kot je večina Evrope rehabilitirala žrtve fašizma, komunizma in nacizma. Dostojno je treba pokopati mrtve, označiti krivce in uresničiti demokratične standarde, ki so pogoj za spravo, kot so naša društva zapisala v Izjavi 1945 z naslovom »Edinost sreča sprava, k nam naj nazaj se vrnejo«. 

Janez Juhant

komentarrevolucijasprava

Naš gost

VEČ ...|10. 5. 2025
Tomi Janežič

V sobotnem popoldnevu je bil naš gost gledališki režiser Tomi Janežič. Diplomiral in magistriral je na AGRFT iz gledališke režije ter zaključil večletno mednarodno psihodramsko edukacijo. Prvo profesionalno predstavo Equus je na oder postavil leta 1996, od takrat pa je nanizal vrsto uspehov s predstavami, kot so  Človek (po knjigi Viktorja Frankla Kljub vsemu reči življenju Da, Kralj LearPotujoče gledališče Šopalović, Sedem vprašanj o srečiše ni naslova in druge. Je tudi prejemnik nagrade Prešernovega sklada, ki pa je le ena v vrsti številnih nagrad za njegovo delo.

Njegove predstave so gostovale na pomembnih festivalih, kot so Kunstenfestivaldesarts v Belgiji, Bitef v Srbiji in Wiener Festwochen v Avstriji. Kot redni profesor na AGRFT je svoje bogate izkušnje predajal novim generacijam gledaliških ustvarjalcev, predaval pa je tudi v tujini, med drugim v Oslu, Arezzu, Beogradu, Novem Sadu, Lizboni in drugod. Kot gledališki režiser v zadnjih letih v Sloveniji deluje le izjemoma, več režira v tujini, zato ne zamudite priložnosti, da ga pobliže spoznate.

Tomi Janežič

V sobotnem popoldnevu je bil naš gost gledališki režiser Tomi Janežič. Diplomiral in magistriral je na AGRFT iz gledališke režije ter zaključil večletno mednarodno psihodramsko edukacijo. Prvo profesionalno predstavo Equus je na oder postavil leta 1996, od takrat pa je nanizal vrsto uspehov s predstavami, kot so  Človek (po knjigi Viktorja Frankla Kljub vsemu reči življenju Da, Kralj LearPotujoče gledališče Šopalović, Sedem vprašanj o srečiše ni naslova in druge. Je tudi prejemnik nagrade Prešernovega sklada, ki pa je le ena v vrsti številnih nagrad za njegovo delo.

Njegove predstave so gostovale na pomembnih festivalih, kot so Kunstenfestivaldesarts v Belgiji, Bitef v Srbiji in Wiener Festwochen v Avstriji. Kot redni profesor na AGRFT je svoje bogate izkušnje predajal novim generacijam gledaliških ustvarjalcev, predaval pa je tudi v tujini, med drugim v Oslu, Arezzu, Beogradu, Novem Sadu, Lizboni in drugod. Kot gledališki režiser v zadnjih letih v Sloveniji deluje le izjemoma, več režira v tujini, zato ne zamudite priložnosti, da ga pobliže spoznate.

Damijana Medved

spominživljenjegledališčerežiserDodekalogija 1972-1983Evropska prestolnica kulture

Sol in luč

VEČ ...|13. 5. 2025
Kako odpustiti

“Saj bi odpustil pa ne morem.” “Saj sem mu odpustil, toda pozabiti ne morem.” “Vse sem mu odpustila, toda ne morem ga videti.”
Lahko bi nadaljevali s podobnimi izjavami ljudi, ki so bili v življenju hudo prizadeti ponižani, razočarani. Nič lažje ni storilcem, ki jih mučijo težki spomini zaradi hudih prestopkov, na katere ne morejo pozabiti. Nekaj nasvetov, kako odpustiti v tokratni oddaji Sol in luč v kateri smo prebrali nekaj odlomkov iz istoimenske knjige, Kako odpustiti. Izšla je pri založbi Ognjišče.

Kako odpustiti

“Saj bi odpustil pa ne morem.” “Saj sem mu odpustil, toda pozabiti ne morem.” “Vse sem mu odpustila, toda ne morem ga videti.”
Lahko bi nadaljevali s podobnimi izjavami ljudi, ki so bili v življenju hudo prizadeti ponižani, razočarani. Nič lažje ni storilcem, ki jih mučijo težki spomini zaradi hudih prestopkov, na katere ne morejo pozabiti. Nekaj nasvetov, kako odpustiti v tokratni oddaji Sol in luč v kateri smo prebrali nekaj odlomkov iz istoimenske knjige, Kako odpustiti. Izšla je pri založbi Ognjišče.

Tadej Sadar

Naš pogled

VEČ ...|13. 5. 2025
Imamo papeža Leona XIV.

Za papežem Argentincem smo dobili papeža Američana. Osebno spremljanje konklava je še bolj doživeto, če moraš pri tem kot novinar tudi sodelovati. Kaj nam Leon XIV sporoča? Petrov namestnik, ki želi biti z nami eden od vernikov in za nas tudi škof - pastir, želi, da skupaj sledimo Kristusu. Želi poslušati, graditi mostove, pozivati k miru in opozarjati na zapostavljene.


 

Imamo papeža Leona XIV.

Za papežem Argentincem smo dobili papeža Američana. Osebno spremljanje konklava je še bolj doživeto, če moraš pri tem kot novinar tudi sodelovati. Kaj nam Leon XIV sporoča? Petrov namestnik, ki želi biti z nami eden od vernikov in za nas tudi škof - pastir, želi, da skupaj sledimo Kristusu. Želi poslušati, graditi mostove, pozivati k miru in opozarjati na zapostavljene.


 

Radio Ognjišče

komentar

Via positiva

VEČ ...|15. 5. 2025
Matjaž Čadež: Hočemo na hitro preveč

Pogovarjali smo se s pionirjem elektronskega bančništva, plačilnih sistemov in digitalne varnosti, ki je s svojimi proizvodi prodrl vse do Srednjega vzhoda in severne Afrike, z vizionarjem, ki je na prvo mesto vedno postavljal odnose in prave vrednote. Matjaž Čadež je človek navdiha, ki s svojo življenjsko poklicno potjo še danes, ko je upokojen, marsikoga navdušuje. Poslovno se je vrsto let kalil v IBM-u, nato na Švedskem in pozneje ustanovil podjetji Halcom in mBills. Vpeljeval je napredne modele vodenja in sisteme, ki so postali vzorčni za marsikatero slovensko podjetje. Sodelovali so s številnimi svetovno priznanimi strokovnjaki in bili na svetovnem trgu in razvoju med vidnejšimi. Več o Matjaževem pogledu na svet, pogledu na prihodnost, predvsem pa o njegovem pogledu na medsebojne odnose in ljudi, boste dodobra spoznali v knjigi - ki je bila na Knjižnem sejmu izbrana za najboljšo poslovno knjigo 2024, nekaj pa tudi v radijskem pogovoru. V vsakem njegovem stavku je tehtna misel. Ustanovil je podjetje Halcom, ki je eno prvih slovenskih podjetij, v katerem so uvedli sistem solastništva zaposlenih, uvajali izobraževanja in tematska druženja, finančna nagrajevanja uspešnosti, investirali v montessori vrtec za otroke zaposlenih, … nasploh so bili obogateni z izjemnim pogledom v prihodnost. 

Matjaž Čadež: Hočemo na hitro preveč

Pogovarjali smo se s pionirjem elektronskega bančništva, plačilnih sistemov in digitalne varnosti, ki je s svojimi proizvodi prodrl vse do Srednjega vzhoda in severne Afrike, z vizionarjem, ki je na prvo mesto vedno postavljal odnose in prave vrednote. Matjaž Čadež je človek navdiha, ki s svojo življenjsko poklicno potjo še danes, ko je upokojen, marsikoga navdušuje. Poslovno se je vrsto let kalil v IBM-u, nato na Švedskem in pozneje ustanovil podjetji Halcom in mBills. Vpeljeval je napredne modele vodenja in sisteme, ki so postali vzorčni za marsikatero slovensko podjetje. Sodelovali so s številnimi svetovno priznanimi strokovnjaki in bili na svetovnem trgu in razvoju med vidnejšimi. Več o Matjaževem pogledu na svet, pogledu na prihodnost, predvsem pa o njegovem pogledu na medsebojne odnose in ljudi, boste dodobra spoznali v knjigi - ki je bila na Knjižnem sejmu izbrana za najboljšo poslovno knjigo 2024, nekaj pa tudi v radijskem pogovoru. V vsakem njegovem stavku je tehtna misel. Ustanovil je podjetje Halcom, ki je eno prvih slovenskih podjetij, v katerem so uvedli sistem solastništva zaposlenih, uvajali izobraževanja in tematska druženja, finančna nagrajevanja uspešnosti, investirali v montessori vrtec za otroke zaposlenih, … nasploh so bili obogateni z izjemnim pogledom v prihodnost. 

Nataša Ličen

podjetništvodružbaizobraževanjepogovor

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|15. 5. 2025
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 15. 5.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 15. 5.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|15. 5. 2025
Prvič denar za kroženje kulturnih projektov v zamejstvu

Ministrstvo za kulturo bo v letošnjem letu prvič podprlo tudi gostovanja kulturnih dogodkov, kroženje koncertov, gledaliških predstav in razstav v zamejstvu. Glavni cilj je izboljšati dostopnost kulturnih vsebin za prebivalce, ne glede na to, kje živijo, so sporočili z ministrstva. Na voljo je za dobrih 50 odstotkov več sredstev, 150.000 evrov za kroženje del v Sloveniji in 80.000 evrov za zamejstvo. Poziv, ki je objavljen na spletni strani ministrstva, se deli na javne zavode iz Slovenije ter na organizacije iz zamejstva v Avstriji, Italiji, Hrvaški in Madžarski, ki delujejo v kulturi in na področju povezovanja in sodelovanja Slovencev na teh območjih. Kot so še zapisali na ministrstvu, poziv omogoča, da posamezna umetniška dela, ki so v preteklih letih nastala z njihovo finančno podporo, doživijo več ponovitev in se predstavijo več ljudem v različnih krajih, ne le v občini, v kateri so nastala. Razpis je odprt do porabe sredstev oz. najkasneje do 30. oktobra.

Prvič denar za kroženje kulturnih projektov v zamejstvu

Ministrstvo za kulturo bo v letošnjem letu prvič podprlo tudi gostovanja kulturnih dogodkov, kroženje koncertov, gledaliških predstav in razstav v zamejstvu. Glavni cilj je izboljšati dostopnost kulturnih vsebin za prebivalce, ne glede na to, kje živijo, so sporočili z ministrstva. Na voljo je za dobrih 50 odstotkov več sredstev, 150.000 evrov za kroženje del v Sloveniji in 80.000 evrov za zamejstvo. Poziv, ki je objavljen na spletni strani ministrstva, se deli na javne zavode iz Slovenije ter na organizacije iz zamejstva v Avstriji, Italiji, Hrvaški in Madžarski, ki delujejo v kulturi in na področju povezovanja in sodelovanja Slovencev na teh območjih. Kot so še zapisali na ministrstvu, poziv omogoča, da posamezna umetniška dela, ki so v preteklih letih nastala z njihovo finančno podporo, doživijo več ponovitev in se predstavijo več ljudem v različnih krajih, ne le v občini, v kateri so nastala. Razpis je odprt do porabe sredstev oz. najkasneje do 30. oktobra.

Matjaž Merljak

družbarojakikultura

Kulturni utrinki

VEČ ...|15. 5. 2025
Pesniška zbirka Stanke Mihelič: Ozri se name in me poslušaj

Spoznali smo novo pesniško zbirko Stanke Mihelič. Knjigo molitev Ozri se name in me poslušaj je izdala v jubilejnem Svetem letu in jo posvetila vsem romarjem Upanja.

Pesniška zbirka Stanke Mihelič: Ozri se name in me poslušaj

Spoznali smo novo pesniško zbirko Stanke Mihelič. Knjigo molitev Ozri se name in me poslušaj je izdala v jubilejnem Svetem letu in jo posvetila vsem romarjem Upanja.

Jože Bartolj

kulturaliteraturalikovna umetnostglasbagledališčefilmstanka mihelič